Tredni se v oblikovanju kuhinj hitro in drastično spreminjajo. Hitro po tem, ko so okrogle linije kuhinj zamenjale minimalistične, ravne linije po navdihu skandinavskega dizajna, so v letošnjem letu pohištvene sejme preplavile še bolj "čiste" kuhinje brez še enega za nekatere "nepotrebnega" detaila - ročajev.
Brezročajne kuhinje lahko v osnovi delimo v dve skupini. Pri prvi skupini ročaj še vedno obstaja, le da je skrit v rob vsake posamezne fronte in tako na pogled ne moti čistega izgleda kuhinje. V drugi družini brezročajnih kuhinj pa ročajev dejansko ni, vrata pa se odpirajo po sistemu rahlega potiska fronte, ki sproži mehanizem za odpiranje. Obstaja tako mehanski mehanizem za odpiranje kot tudi električni, ki predal oziroma omarico odpre in zapre popolnoma samodejno.
Čeprav so brezročajne kuhinje za ljubitelje minimalistike vsekakor poslastica, pa osebno vseeno rahlo dvomim v praktičnost takih kuhinj. Ker si večina izmed nas ne more privoščiti kuhinje "za gledat" in kuhinjo dejansko uporabljamo za kuhanje, poleg tega pa jo moramo tudi čistiti, se mi zdi vidik praktičnosti superioren vidiku samega izgleda kuhinje.
Problem, ki ga osebno vidim pri brezročajnih kuhinja je to, da se pri odpiranju, še posebej pa pri zapiranju vrat dotikamo same fronte in na njej puščamo prstne odtise. Ker so sodobne kuhinje kot po pravilu lakirane v visokem sijaju, je sama občutljivost na prstne odtise še toliko bolj problematična.
Seveda pa ne dvomim v to, da bodo proizvajalci lakov hitro iznašli premaz, ki bo problem prstnih odtisov uspešno reševal in nas s tem odrešil muk pri stalnem čiščenju kuhinje. Do takrat pa bom osebno prisegal na klasične kuhinje z ročaji.
Brezročajne kuhinje lahko v osnovi delimo v dve skupini. Pri prvi skupini ročaj še vedno obstaja, le da je skrit v rob vsake posamezne fronte in tako na pogled ne moti čistega izgleda kuhinje. V drugi družini brezročajnih kuhinj pa ročajev dejansko ni, vrata pa se odpirajo po sistemu rahlega potiska fronte, ki sproži mehanizem za odpiranje. Obstaja tako mehanski mehanizem za odpiranje kot tudi električni, ki predal oziroma omarico odpre in zapre popolnoma samodejno.
Čeprav so brezročajne kuhinje za ljubitelje minimalistike vsekakor poslastica, pa osebno vseeno rahlo dvomim v praktičnost takih kuhinj. Ker si večina izmed nas ne more privoščiti kuhinje "za gledat" in kuhinjo dejansko uporabljamo za kuhanje, poleg tega pa jo moramo tudi čistiti, se mi zdi vidik praktičnosti superioren vidiku samega izgleda kuhinje.
Problem, ki ga osebno vidim pri brezročajnih kuhinja je to, da se pri odpiranju, še posebej pa pri zapiranju vrat dotikamo same fronte in na njej puščamo prstne odtise. Ker so sodobne kuhinje kot po pravilu lakirane v visokem sijaju, je sama občutljivost na prstne odtise še toliko bolj problematična.
Seveda pa ne dvomim v to, da bodo proizvajalci lakov hitro iznašli premaz, ki bo problem prstnih odtisov uspešno reševal in nas s tem odrešil muk pri stalnem čiščenju kuhinje. Do takrat pa bom osebno prisegal na klasične kuhinje z ročaji.